Vpliv ločitve na družino
Ločitev z vidika psihološke stroke pojmujemo kot krizo, na katero se različni posamezniki različno odzivajo. Na uspešnost družinskih članov pri razreševanju nastale krize vplivajo mnogi dejavniki, kot so osebnostne značilnosti, načini reševanja problemov in izražanja čustev, zmožnost za spoprijemanje s stresnimi razmerami, pretekle izkušnje, komunikacijske sposobnosti članov družine ipd.
Vpliv ločitve na otroke in mladostnike
Otrok se v procesu ločitve srečuje s čustveno obremenjenima staršema, ki sta pogosto preplavljena z bolečino, razočaranjem in jezo, kar zamaje njegov občutek varnosti, ki naj bi ga občutil v družini. Prav tako se sreča z različnimi tujimi odraslimi osebami, ki opravljajo z njim pogovore o družinskem dogajanju, ki jih vedno ne razume povsem, in pogosto ne more predvidevati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in kakšna je njegova vloga pri tem.
Mnoge otroke ločitev nauči, da je njihov svet v resnici negotov in nepredvidljiv ter jim jemlje oporo, ki bi jo potrebovali pri svojem odraščanju. Ločitev je lahko travmatična za otroke različnih starosti, saj poleg starosti na ranljivost otroka vplivajo njegove razvojne značilnosti in sposobnost razumevanja razmer ob ločitvi ter dejavniki v okolju. Mlajši otroci, ki potrebujejo stalno skrb staršev in stabilnost, si lahko odhod enega od staršev razlagajo na konkretni ravni (npr. da je starš odšel, ker ga nima rad). Zaradi nujnosti vzdrževanja navezanosti in temeljnega zaupanja v primarno negujočo osebo je mlajši otrok do tretjega leta starosti bolj občutljiv za spremembe v okolju. Pozitivno pri mlajših otrocih je, da se zaradi manj zrelih možganskih struktur, ki so fiziološka osnova spomina, pozneje spomnijo manjšega števila neprijetnih dogodkov med staršema, ki so jim bili priča.
Šolski otroci bolje razumejo vzroke in posledice ločitve staršev. Pogosto se sramujejo ločitve staršev, doživljajo čustva jeze, lahko izražajo lojalnost do enega od staršev, prevzemajo odgovornost za ločitev, izražajo nerealna pričakovanja, da bosta starša spet skupaj, ipd. Mladostniki se lahko na ločitev odzivajo s povečano odgovornostjo za družinske obveznosti in s pospešenim dozorevanjem, lahko pa se čustveno umikajo, postanejo depresivni, nemotivirani, svojo pozornost lahko usmerijo v odnose izven družine, v skupine sovrstnikov (lahko tudi v skupine s tveganim vedenjem).
Strokovna pomoč
Iskanje strokovne pomoči pred, med ali po ločitvi je lahko ključno pri obvladovanju pravnih, finančnih in čustvenih vidikov procesa razhoda družine. Družina lahko potrebuje:
Odvetnika za družinsko pravo: Izkušeni odvetniki lahko pomagajo posameznikom pri pravnem postopku ločitve, zagotavljajo, da so njihove pravice zaščitene in njihovi interesi zastopani.
Finančnega svetovalca: Finančni strokovnjak lahko pomaga oceniti finančne posledice ločitve ter nudi usmeritve glede upravljanja premoženja, dolgov in načrtovanja prihodnjih financ.
Psihologa: Strokovnjaki za duševno zdravje lahko nudijo podporo in strategije za obvladovanje stresa posameznikom in otrokom, pomagajo jim prepoznati svoja čustva in se prilagoditi novim okoliščinam.
Mediatorja: Posredovanje nevtralne osebe lahko predstavlja bolj učinkovito in manj konfliktno alternativo tradicionalnim postopkom ločitve. Mediator pomaga vzpostaviti komunikacijo in usmerjati dogovarjanje med razhajajočim se parom, da dosežeta sporazum, s katerim sta obe strani zadovoljni.
Skupine za podporo: Pridružitev skupini za podporo lahko zagotovi čustveno oporo, razumevanje in praktične nasvete od drugih članov, ki so doživeli podobne situacije.
Priporočene strategije za odrasle
- Samopomoč: skrb za lastno fizično, čustveno in duševno dobro počutje je ključnega pomena v tem času. Vključite se v dejavnosti, kot so vadba, meditacija in čas s svojimi najbližjimi.
- Ustanovitev podpornega omrežja: povezovanje s prijatelji, družino in skupinami za podporo lahko zagotovi čustveno spodbudo in pomaga omiliti občutke osamljenosti in izolacije.
- Ohranjanje pozitivnega pogleda: osredotočanje na prihodnost in priložnosti, ki se ponujajo, lahko pomaga ohranjati optimizem in upanje v težkem obdobju.
- Ustvarjanje nove rutine: vzpostavitev nove dnevne rutine lahko zagotovi strukturo in stabilnost, kar olajša prilagajanje po ločitvi.
- Bodite potrpežljivi: prilagajanje in okrevanje vzameta čas. Pomembno je biti potrpežljiv do samega sebe in prepoznati, da je normalno doživljati različna čustva.
Skupno starševstvo po ločitvi
- Ohranite odprto komunikacijo: odprta in spoštljiva komunikacija med staršema je ključna pri reševanju sporov, dogovarjanju glede otrok in sprejemanju odločitev v najboljšem interesu otrok.
- Postavite otroke na prvo mesto: poskusite se osredotočiti na potrebe in dobrobit otrok, in ne dovolite, da partnerska nesoglasja ali celo sovraštvo med staršema obremeni vaše otroke.
- Bodite dosledni: stalne rutine, pravila in pričakovanja v obeh gospodinjstvih lahko zagotovijo občutek stabilnosti in varnosti za otroke.
- Bodite prilagodljivi: čeprav je doslednost pomembna, je prav tako pomembno biti prilagodljiv in pripravljen na kompromise, kadar se je potrebno prilagoditi potrebam otrok in drugega starša.
- Po potrebi poiščite strokovno pomoč: če se pojavijo konflikti med staršema, razmislite o iskanju psihologa, mediatorja ali družinskega psihoterapevta, ki vam lahko pomaga pri reševanju sporov.
Zaključek
Ločitev je kompleksen in čustveno zahteven proces. S poglobljenim uvidom v vzroke, vpliva na otroke, finančne posledice ter potrebo po iskanju strokovne pomoči se lahko posamezniki bolje prilagodijo na to situacijo. Uporaba učinkovitih strategij obvladovanja, osredotočanje na koristi otrok in ohranjanje pozitivnega pogleda lahko olajšajo prehod v obdobje po ločitvi.