Družinska/partnerska psihoterapija
Družinsko ali partnersko psihoterapijo izvajamo, kadar želimo izboljšati odnose in razumevanje med člani družine ali pomagati posameznemu članu družine. Težava enega člana družine lahko močno vpliva na celotno družino. Sistemska družinska terapija izhaja iz spoznanja, da so člani družine med seboj povezani in dogajanje pri enem članu vpliva na vse druge člane družine ter na ravnovesje v družini. V terapiji skušamo pomagati članom družine, da bolje spoznajo čustva in počutje drugih članov družine, prepoznajo vzorce medsebojnih odnosov in odnosov iz primarnih družin (starši), svoja prepričanja in prepričanja ostalih članov družine, razmerja moči ter načine komunikacije v družini.
Na začetku srečanj definiramo cilje, ki bi jih želeli doseči. S terapevtskimi tehnikami skušamo vnesti spremembe, ki vodijo k izboljšanju situacije in napredku. V družinski psihoterapiji lahko sodelujejo tudi že predšolski otroci, saj je način dela prilagojen vsaki družini posebej. Družinska psihoterapija je primerna v primeru čustvenih, vedenjskih ali psihosomatskih težav otrok ali mladostnikov, vzgojne nemoči staršev (npr. težave s postavljanjem meja), pogostih konfliktih v družini, pri težavni komunikaciji v ločenih družinah ipd.
Pri izvajanju družinske psihoterapije sodelujeta z družino dve psihoterapevki.
