6. November, 2023 Bernarda Dobnik Renko

Depresija

Depresija je razširjena in kompleksna duševna motnja, ki prizadene na milijone ljudi po vsem svetu. Lahko se pojavi v različnih kliničnih slikah in močno vpliva na kakovost življenja posameznika ter na njegovo splošno dobro počutje. Prispevek predstavlja vzroke in simptome depresije, strategije obvladovanja ter priporočila za tiste, ki iščejo pomoč. Z razumevanjem zapletenosti depresije lahko skupaj delamo na ozaveščanju in podpori tistim, ki se spopadajo z njo.

Vzroki depresije

Depresija se pojavi zaradi različnih vzrokov, vključno z genetiko, biokemičnimi procesi v možganih, v povezavi z življenjskimi dogodki in okoliščinami v okolju, v katerih oseba živi.

Genetska predispozicija: Raziskave kažejo, da so ljudje z družinsko zgodovino depresije bolj dovzetni za razvoj te motnje. Nekateri geni lahko prispevajo k razvoju depresije tako, da vplivajo na biokemične procese v možganih in s tem na posameznikov odziv na okoljske stresorje.
Biokemični procesi v možganih: Nevrotransmiterji, kot so serotonin, dopamin in norepinefrin, igrajo ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja. Njihovo neravnovesje lahko prispeva k razvoju depresije. Dejavniki, ki lahko vplivajo na ravni nevromediatorjev vključujejo genetiko, hormonske spremembe in izpostavljenost kroničnemu stresu.
Življenjski dogodki: Travmatski dogodki, izgube ali velike spremembe (npr. smrt ljubljene osebe, izguba službe, ločitev ali resna bolezen) lahko sprožijo depresivne epizode. Ti dogodki lahko povzročijo občutke žalosti in stresa, kar se lahko pri nekaterih ljudeh razvije v depresijo.
Okoljski dejavniki: Kronični stres, socialna izolacija ali izpostavljenost negativnim vplivom lahko poslabšajo depresivne simptome. Življenje v nepodpornem okolju ali soočanje s stalnimi izzivi, kot so finančne težave ali težave v odnosih, lahko prav tako prispevajo k nastanku depresije.

Simptomi depresije

Depresija se lahko kaže na različne načine, zato je pomembno prepoznati različne simptome. Najbolj pogosti znaki so:

Ves čas prisotna žalost ali obup: dlje časa trajajoč občutek obupa, zaradi katerega oseba težko najde voljo za vsakodnevne dejavnosti.
Izguba zanimanja za nekdaj priljubljene dejavnosti: izguba zanimanja ali užitka pri dejavnostih, ki so bile človeku prej prijetne, vključno s hobiji, družabnimi dogodki ali spolnostjo.
Utrujenost ali pomanjkanje energije: ljudje z depresijo se lahko počutijo fizično in psihično izčrpane, tudi po dolgem spancu. Ta utrujenost jim oteži opravljanje vsakodnevnih nalog in dejavnosti.
Spremembe v apetitu ali teži: nekateri posamezniki se lahko prenajedajo, medtem ko drugi popolnoma izgubijo zanimanje za hrano, kar vodi v pridobivanje ali v izgubo teže.
Motnje spanja: lahko se pojavi nespečnost ali pa prekomerno spanje, kar dodatno poslabša občutke utrujenosti.
Občutki krivde: osebe se lahko soočajo s trajnimi negativnimi mislimi o sebi, kar vodi v občutke krivde, nesmiselnosti ali nevrednosti.
Težave pri koncentraciji ali odločanju: depresija lahko vpliva na kognitivne funkcije, kar otežuje osredotočanje, pomnjenje in sprejemanje odločitev.
Misli o smrti ali samomoru: v hujših primerih lahko depresija privede do ponavljajočih se misli o smrti ali samomoru. Pomembno je, da te misli jemljete resno in takoj poiščete strokovno pomoč.

Depresija pri otrocih in mladostnikih

Depresija je v zadnjih letih postala vodilni vzrok bolezni pri otrocih in mladostnikih. Število otrok z depresijo je pri 3–5 letih okoli 0,5 % , pri 6–11 letih 2%, pri mladostnikih (12–17 let) okoli 12 % , ob koncu mladostništva (18.-22. let) pa 20 %. Razlike po spolu se pojavijo v mladostniškem obdobju, ko se pri dekletih pogostost depresije podvoji in po tem obdobju spet nekoliko upade, pri fantih pa v mladostništvu ne naraste. Pri otrocih in mladostnikih se veliko depresivnih epizod razvije po stresnem dogodku (izguba starša, konflikti med starši, ločitev, vrstniško nasilje itn.).

Znaki in simptomi depresije pri otrocih in mladostnikih se lahko razlikujejo od tistih pri odraslih. Najpogosteje se kažejo spremembe v čustvovanju, vedenju, miselnih procesih in na telesni ravni. Kako ločiti spremembe, ki so normalen del odraščanja, od depresije? Krize v odraščanju se običajno pokažejo s spremenjenim razpoloženjem, ki je kratkotrajno in manj intenzivno, zato otrok uspe funkcionirati pri vsakdanjih šolskih, prostočasnih in drugih dejavnostih. Če pa je otrok ali mladostnik dlje časa, več tednov, zelo potrt, če ga nič več ne veseli in vse bolj tone v začaran krog, je treba pomisliti tudi na depresijo. Depresija se lahko kaže s psihosomatskimi težavami (npr. glavobol, bolečine v trebuhu) ali z umikom v bolezen. Depresija večinoma pomembno vpliva na otrokov učni uspeh, lahko pa je tudi posledica učnih težav, ki niso bile prepoznane. Pri otroku se lahko kažejo motnje pozornosti, lahko izgubi zanimanje za različne dejavnosti. Izogiba se druženju in izgubi stik s prijatelji. Je bolj razdražljiv, jezen, občutljiv in žalosten. Lahko odklanja obiskovanje šole. Zdolgočasenost, naveličanost, razdražljivost ali izbruhi jeze so pogostejše pri fantih. V hujših primerih lahko otrok izraža željo, da bi rad umrl. Pri depresivnem mladostniku so pogoste težave s spanjem (zgodnje prebujanje ali zatekanje v spanje) in hranjenjem (pretirana ješčnost s porastom telesne teže ali pa pomanjkanje apetita z izgubo teže). Depresivni mladostniki se pogosto pretirano ukvarjajo z negativnim razmišljanjem o lastni neuspešnosti, neprivlačnosti, nesprejetosti, nevrednosti ter nepriljubljenosti med vrstniki. V mladostništvu so pogoste zlorabe psihoaktivnih snovi in tvegane oblike vedenja, ki se lahko pojavijo tudi v povezavi z depresijo..

Diagnoza in zdravljenje

Depresijo običajno diagnosticiramo s kombinacijo usmerjenih intervjujev s prizadeto osebo in njenimi svojci, psiholoških ocen in pregleda medicinske zgodovine. Strokovnjak pri oceni upošteva težo, trajanje in pogostost simptomov.

Pri zdravljenju sta najpogostejša dva pristopa:

Psihoterapija: Kognitivno-vedenjska terapija (KVT), medosebna terapija (IPT) in kratka psihodinamska terapija so pogosti terapevtski pristopi, uporabljeni za zdravljenje depresije. Te terapije pomagajo posameznikom prepoznati in spremeniti negativne miselne vzorce, izboljšati spretnosti komunikacije in se ukvarjati s čustvenimi težavami.
Zdravila: Antidepresivi, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), zaviralci ponovnega privzema serotonina in norepinefrina (SNRI) in triciklični antidepresivi, lahko pomagajo uravnotežiti ravni nevromediatorjev in lajšati depresivne simptome. Pomembno je tesno sodelovanje z zdravnikom, da najdete najustreznejše zdravilo in odmerek.

Strategije obvladovanja depresije

Čeprav je za obvladovanje depresije potrebna strokovna pomoč, obstaja več dodatnih strategij za podporo posamezniku z depresijo. V pomoč so lahko:

Redna telesna vadba in uravnotežena prehrana: Telesna dejavnost in zdrava prehrana lahko izboljšata razpoloženje, povečata energijo in podpirata splošno duševno zdravje. Učinkoviti so programi fizične aktivacije v skupini.
Vzpostavitev higiene spanja: vzpostavitev rednega urnika spanja lahko pomaga k uravnavanju razpoloženja in zmanjša občutek utrujenosti.
Tehnike sproščanja: prakse, kot so meditacija, joga ali vaje globokega dihanja, lahko pomagajo zmanjšati stres in izboljšati čustveno počutje.
Povezovanje s prijatelji in družino: vzpostavljanje ali ohranjanje socialne mreže lahko zagotovi čustveno spodbudo, praktično pomoč in družbo v težkih časih.
Sodelovanje v skupinah za podporo ali spletnih skupnostih: povezovanje z drugimi, ki delijo podobne izkušnje, lahko zagotovi dragocene vpoglede, spodbudo in razumevanje.

Zaključek

Depresija je kompleksna in razširjena duševna motnja, ki prizadene na milijone posameznikov po vsem svetu. Razumevanje vzrokov, simptomov in vrst depresije je ključno za dvig ozaveščenosti, spodbujanje zgodnjega ukrepanja ter zagotavljanje ustrezne podpore tistim, ki so prizadeti. Diagnoza in zdravljenje običajno vključujeta kombinacijo svetovanja, psihoterapije in zdravil. Poleg tega tudi samopomočne strategije lahko igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju depresije in izboljšanju splošnega počutja. Če se sami ali nekdo, ki ga poznate, spopadate z depresijo, je bistveno, da se obrnete na strokovnjaka za duševno zdravje ali na podporno mrežo za pomoč. S pravilno kombinacijo zdravljenja in podpore je okrevanje hitrejše in prizadeti posamezniki lahko na ta način hitreje ponovno postanejo polno funkcionalni.