Tiki pri otrocih: kako jih prepoznati in kako se odzvati

Tiki pri otrocih: kako jih prepoznati in kako se odzvati

Tiki pri otrocih so nehoteni, hitri in ponavljajoči se gibi ali glasovi, na primer mežikanje, trzanje z glavo, skomiganje z rameni ali pokašljevanje. So pogosti, najpogosteje prehodni in pri večini otrok sčasoma izzvenijo sami. Otrok jih ne dela nalašč in jih lahko zadrži le za kratek čas, zato mu najbolj pomagate z mirnim, nekritičnim odzivom. Strokovno oceno je smiselno poiskati, kadar tiki trajajo dlje časa, se stopnjujejo ali otroka ovirajo v šoli, med vrstniki ali doma.

Na kratko

• S prehodnimi tiki se v nekem obdobju sreča približno vsak peti otrok, večina pa jih izzveni v nekaj tednih ali mesecih.
• Tiki niso slaba navada ali trma: pred tikom otrok pogosto čuti neprijetno napetost, po njem pa kratko olajšanje.
• Stres, utrujenost, vznemirjenost in tudi opozarjanje na tik ga okrepijo, sproščenost in zaposlenost pa ga omilita.
• Otroka ne opominjajte, ne kaznujte in ga ne sprašujte, zakaj to dela; obvestite vzgojiteljice ali učitelje.
• Pomoč poiščite, če tiki trajajo dlje, se slabšajo ali otroku povzročajo stisko; ocena naj zajame tudi morebitne pridružene težave.

Kaj so tiki in kako se kažejo

Tiki so kratki gibi ali zvoki, ki se pojavljajo v serijah in jih otrok ne izbere zavestno. Pediatrinja in otroška nevrologinja dr. Jasna Oražem Mrak jih v pogovoru za 24ur.com opisuje kot nehotene gibe ali glasove, ki jih otrok lahko za kratek čas zadrži, vendar ga to zelo obremeni. Prav ta značilnost pogosto zmede starše: če otrok tik v ordinaciji ali pri obisku pri babici skoraj ne pokaže, doma pa ga je veliko, to ne pomeni, da se pretvarja.

Strokovnjaki tike delijo na dve skupini, gibalne (motorične) in glasovne (vokalne), znotraj vsake pa ločijo preproste in kompleksne.

Po pregledu v reviji Psihološka obzorja preprosti gibalni tiki pomenijo enkratno krčenje ene mišične skupine, kompleksni pa vključujejo več mišičnih skupin in jih je včasih težje ločiti od kompulzij, torej dejanj, ki jih oseba izvaja, da bi zmanjšala tesnobo. Ta razlika je pomembna, ker zahteva drugačno obravnavo, zato jo presodi strokovnjak.

Kaj otrok občuti pred tikom in po njem

Veliko otrok pred tikom zazna neprijeten telesni občutek, ki ga strokovna literatura imenuje predhodna nuja. Opisujejo ga kot srbenje, nemir, pritisk, napetost ali občutek, da »nekaj ni v redu«. Občutek narašča, dokler otrok tika ne izvede, nato sledi kratko olajšanje. NHS inform ta občutek primerja s tistim pred kihanjem ali ob srbenju: zadrževati ga je mogoče nekaj časa, popolnoma pa ne.

Za starše to pomeni, da tik ni vprašanje volje ali vzgoje. Otrok, ki tik zadržuje, zato da bi ugodil odraslim, porabi veliko energije, ki mu nato zmanjka za učenje, igro in stik z vrstniki.

Kdaj se tiki pojavijo in kako dolgo trajajo

Tiki so najpogostejši v predšolskem in osnovnošolskem obdobju. Po podatkih Royal Children’s Hospital Melbourne ima vsaj kratko obdobje tikov eden od osmih šolskih otrok, kronični tiki pa se razvijejo pri približno enem od sto otrok. Pri otrocih s kroničnimi tiki so ti navadno najizrazitejši okoli 10. do 12. leta, v poznih najstniških letih ali zgodnji odraslosti pa se pogosto izboljšajo.

Značilno je, da tiki prihajajo in odhajajo. En tik lahko preneha, nato pa se pojavi drug, na primer mežikanje po nekaj tednih zamenja pokašljevanje. Jakost, pogostost in oblika tikov skozi čas naraščajo in upadajo, vmes so lahko tudi obdobja brez njih. Ko starši opazijo nov tik, se zato pogosto prestrašijo, da se stanje slabša, čeprav gre v večini primerov le za običajno spreminjanje.

Prehodni tiki, kronični tiki in Tourettov sindrom

Večina otroških tikov je prehodnih. Kadar tiki vztrajajo dlje časa, strokovnjaki govorijo o kronični motnji tikov. Tourettov sindrom je oblika kronične motnje tikov, pri kateri se pri otroku pojavljajo tako gibalni kot glasovni tiki. Diagnozo postavi zdravnik ali klinični psiholog po celostni oceni, ne na podlagi enega samega opažanja. Večina otrok, ki jim starši opazijo mežikanje ali pokašljevanje, Tourettovega sindroma nima.

Kaj tike okrepi in kaj jih omili

Tiki ne nastanejo zaradi napačne vzgoje, na njihovo izraženost pa okolje vseeno vpliva. Po Psiholoških obzorjih so tiki izrazitejši ob čustveni vznemirjenosti, torej ob stresu, tesnobi in zaskrbljenosti, ob utrujenosti ter ko jih nekdo opazuje ali omenja. Redkejši so med spanjem, ob sproščenosti, usmerjeni pozornosti in telesni dejavnosti.

Iz tega izhajajo zelo praktična opažanja, ki jih starši pogosto poznajo iz vsakdana:

• tiki se okrepijo ob začetku šolskega leta, pred testi, ob selitvi, ločitvi staršev ali rojstvu sorojenca;
• več jih je zvečer, ko je otrok utrujen, in po dolgem dnevu v vrtcu ali šoli;
• pojavijo se lahko tudi ob prijetnem vznemirjenju, na primer pred rojstnim dnem ali izletom;
• skoraj izginejo med treningom, risanjem, sestavljanjem kock ali drugo dejavnostjo, ki otroka povsem pritegne.

Stres torej tikov sam po sebi ne povzroča, jih pa pogosto poslabša. Zato je smiselno razmisliti, kaj se v otrokovem življenju trenutno dogaja in kje ga lahko razbremenite. Če opazite, da tike spremlja izrazita zaskrbljenost, več o tem, kako otroka podpreti, preberite v našem članku o pomoči otroku z anksioznostjo.

Kako se na tike odzovete kot starši

Prvi odziv staršev je razumljiv: tik želimo ustaviti. Po članku na Bibaleze.si tiki pogosto bolj kot otroka motijo starše, ti pa ga nato opazujejo, opozarjajo, popravljajo in sprašujejo, zakaj to dela. Dr. Oražem Mrak opozarja, da se ob nenehnem opominjanju otrokova stiska pogosto poveča, s tem pa tudi tiki.

Kaj otroku pomaga:

1. Tik mirno prezrite. Ne komentirajte ga, ne posnemajte in ga ne omenjajte pred drugimi.
2. Ne zanikajte ga. Če otrok sam vpraša, mu mirno in preprosto pojasnite, da telo včasih naredi gib, ki ga ne izbere, in da je to pri otrocih pogosto.
3. Ne kaznujte in ne nagrajujte. Tik ni neubogljivost, zato ne sodi v sistem kazni ali nagrad.
4. Skrbite za počitek in predvidljiv ritem. Dovolj spanja, redni obroki, gibanje in prosti čas brez zaslonov zmanjšajo utrujenost, ki tike krepi.
5. Obvestite vrtec ali šolo. Vzgojiteljicam in učiteljem pojasnite, da otrok tikov ne dela nalašč in jih ne more nadzorovati, ter jih prosite, naj ga ne opominjajo.
6. Za sebe vodite kratke zapiske. Kdaj se tiki okrepijo, kateri se pojavijo in kaj se je takrat dogajalo. Zapiske pokažite pediatru ali psihologu, otroku pa jih ne kažite.

Najpomembnejša sta sprejemanje in podpora. Otrok s tiki ne potrebuje pomilovanja, temveč razumevanje: ko ga okolica sprejme takšnega, kot je, se njegova stiska pogosto zmanjša. Kako zelo na otroka vpliva vzdušje doma, opisujemo tudi v članku o tem, zakaj so družinski odnosi ključni za njegov razvoj.

Ko otrok trpi zaradi posmeha

Pri šolarjih tiki včasih pritegnejo pozornost sošolcev. Otroku pomaga, če ima pripravljen kratek stavek, na primer: »To je tik, ne morem ga ustaviti, ni nalezljiv.« Z učiteljem se dogovorite, kako bo ukrepal ob posmehu in ali otrok lahko za nekaj minut zapusti razred, če se tiki ob napetosti okrepijo.

Tiki ali trma pri malčku?

Starši malčkov včasih sprašujejo, ali so nenadni gibi, cviljenje ali metanje na tla tik ali trma. Gre za dve različni stvari. Tik je kratek, ponavljajoč se in vedno podoben gib ali glas, ki se pojavi tudi takrat, ko je otrok miren in nič ne zahteva. Izbruh trme pa je čustveni odziv na konkretno situacijo: na prepoved, utrujenost ali frustracijo.

Po Bibaleze.si so izbruhi jeze normalen razvojni pojav, najpogostejši med 2. in 3. letom, ko otrok še nima dovolj razvitega nadzora nad čustvi. Psihologinja Tamara Kancilija Kosmač v istem mediju pojasnjuje, da se obdobje prve trme začne okoli drugega leta in traja do četrtega ali petega. Ob izbruhu pomaga mirna reakcija odraslega: čustvo poimenujte, postavite jasno mejo, ponudite omejeno izbiro in se po izbruhu z otrokom pogovorite. Vpitje in kaznovanje izbruh navadno podaljšata.

Pri obeh pojavih velja podobno načelo: miren odrasli otroku pomaga bolj kot pozornost, usmerjena v sam gib ali izbruh. Če niste prepričani, kaj opažate, posnemite kratek video in ga pokažite pediatru ali psihologu.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Blagi prehodni tiki pogosto ne potrebujejo posebne obravnave. Strokovni nasvet je smiselno poiskati, kadar:

• tiki trajajo več mesecev ali se stopnjujejo;
• jih je veliko ali so kompleksni, na primer ponavljanje besed;
• otroka telesno bolijo ali ga ovirajo pri pisanju, branju ali športu;
• zaradi njih doživlja posmeh, se umika iz družbe ali noče v šolo;
• tike spremljajo tudi tesnoba, prisilne misli ali dejanja, težave s pozornostjo ali izrazita nemirnost.

Strokovne smernice, povzete v Psiholoških obzorjih, priporočajo, da se obravnava začne s celostno oceno: poleg tikov in njihovega vpliva na otrokovo delovanje je treba oceniti tudi morebitne pridružene motnje. Tiki se namreč pogosto pojavljajo skupaj z drugimi težavami, na primer s težavami pozornosti, o katerih pišemo v članku ADHD pri otrocih in mladostnikih.

Kam se lahko obrnete v Sloveniji

Prvi naslov je izbrani pediater, ki presodi, ali je potrebna dodatna diagnostika, in otroka po potrebi napoti naprej. Po Programu Mira otroka k otroškemu in mladostniškemu psihiatru napoti otroški zdravnik. Pri tikih je pogosto smiseln tudi pregled pri otroškem nevrologu.

Za otroke in mladostnike s težavami v duševnem zdravju so na voljo regionalni centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Po seznamu virov pomoči Nisi okej? Povej naprej. za nujne napotitve delujejo podporne ambulante: v Ljubljani za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana (Bohoričeva ulica 20, 01 522 37 00) in za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki (Grablovičeva 44a, 01 587 49 55), v Mariboru pa na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor (Ljubljanska ulica 5, 02 321 10 00). Če se tikom pridružijo hude stiske, samopoškodovanje ali misli na samomor, se takoj obrnite na zdravnika ali nujno pomoč.

Kadar želite hitro in poglobljeno oceno otrokovega psihičnega delovanja, se lahko obrnete tudi na samoplačniško ambulanto klinične psihologije.

Kako poteka obravnava

Obravnava otroka s tiki je prilagojena otroku in družini. Pri blagih tikih je pogosto dovolj psihoedukacija: starši, otrok in šola dobijo jasne informacije, kaj tiki so, kaj jih krepi in kako se odzivati. Že ta korak pri mnogih družinah opazno zmanjša napetost.

Pri izrazitejših tikih strokovna literatura opisuje kognitivno-vedenjske pristope, pri katerih se otrok uči prepoznati predhodno nujo in nanjo odgovoriti z drugačnim, manj opaznim odzivom. Ko tike spremljajo tesnoba, težave v šoli ali napeti odnosi doma, pa je smiselna širša obravnava, ki vključuje psihoterapijo za otroke ali delo z vso družino. O morebitnem zdravljenju z zdravili odloča zdravnik specialist.

Naš pogled na tike pri otrocih

Pri otrocih s tiki opažamo, da starše najbolj obremenjuje negotovost: ali je to resno, ali bo minilo, ali smo kaj naredili narobe. Zato začnemo z jasno sliko. S kliničnopsihološkim pregledom ocenimo ne le tike, temveč tudi otrokovo čustveno doživljanje, pozornost, morebitno tesnobo in to, kako se znajde v vrtcu ali šoli.

Tiki so pogosto le vidni del zgodbe. Otrok, ki tike stopnjuje pred vsakim testom, potrebuje drugačno pomoč kot otrok, ki se mu tiki okrepijo v času napetosti med staršema. Zato našo obravnavo prilagodimo posameznemu otroku in družini ter uporabljamo znanstveno utemeljene pristope.

Starše vedno vključimo. Ko razumejo, kaj se dogaja, se doma zmanjša napetost, to pa otroku pomaga najbolj. Pri družinski terapiji sta v našem centru prisotni dve terapevtki, da ima vsak član družine prostor in podporo.

Klinična psihologija Dobnik

Pregled in podpora pri Klinični psihologiji Dobnik

Če vas tiki pri otroku skrbijo, vse storitve pri nas izvaja specialistka klinične psihologije z večletnimi izkušnjami. Začnete lahko z uvodnim razgovorom (70 €), v katerem skupaj ocenimo, kaj otrok potrebuje. Kliničnopsihološki pregled z diagnostičnim ocenjevanjem stane 130 €, za nujne primere je na voljo tudi pregled ob koncu tedna (156 €).

Po pregledu lahko nadaljujete z individualno psihoterapijo (100 €), svetovanjem za starše (90 €) ali družinsko psihoterapijo (200 €). Del obravnave lahko poteka tudi na daljavo prek Zooma (80 €). Več o tem, kako poteka kliničnopsihološki pregled otrok in mladostnikov, preberite na strani storitve, vse cene pa so zbrane v ceniku storitev.

Pogosta vprašanja

Ali tiki pri otrocih izginejo sami?

Pri večini otrok da. Prehodni tiki pogosto izzvenijo v nekaj tednih ali mesecih, tudi kronični tiki pa se pri mnogih izboljšajo v poznih najstniških letih. Če trajajo dlje ali otroka ovirajo, se posvetujte s pediatrom ali kliničnim psihologom.

Ali so tiki znak Tourettovega sindroma?

Večinoma ne. Tourettov sindrom je kronična motnja, pri kateri se dlje časa pojavljajo gibalni in glasovni tiki. Diagnozo postavi strokovnjak po celostni oceni, zato en sam tik ni razlog za preplah.

Ali naj otroku povem, da ima tik?

Če tik opazi sam ali vas vpraša, mu mirno pojasnite, da telo včasih naredi gib, ki ga ne izbere, in da je to pogosto. Nenehno opozarjanje in prošnje, naj neha, pa tike praviloma okrepijo, ker povečajo otrokovo napetost.

Ali lahko otrok tik zadrži?

Za kratek čas lahko, trajno pa ne. Zadrževanje otroka zelo utrudi, napetost pa se pogosto sprosti pozneje, na primer doma po šoli. Zato ga ne prosite, naj tike zadržuje.

Ali lahko tike povzroči stres?

Stres tikov navadno ne povzroči, pogosto pa jih okrepi, podobno kot utrujenost in vznemirjenost. Ko otroka razbremenite in poskrbite za počitek, se tiki pogosto umirijo.

Viri

• Psihološka obzorja: kognitivno-vedenjska terapija za otroke in mladostnike s tiki
• 24ur.com: Ko telo uide, resnica o tikih pri otrocih
• Royal Children’s Hospital Melbourne: Tics
• NHS inform: Tourette’s syndrome
• Bibaleze.si: Kako naj se starši odzovejo ob pojavu tikov
• Bibaleze.si: Izbruhi jeze pri otroku
• Program Mira: Otroški in mladostniški psihiater
• Nisi okej? Povej naprej.: Seznam virov pomoči

Priporočeno

• Znaki avtizma pri otroku: kako jih prepoznati po starosti
• Anksioznost pri otroku: kako jo prepoznati in kdaj ukrepati
• Kako pomagati otroku z anksioznostjo doma
• Nočne more pri otroku: zakaj nastanejo in kako pomagati