Odvisnost od interneta pri mladostnikih: znaki, meje in pomoč

Odvisnost od interneta pri mladostnikih: znaki, meje in pomoč

Veliko staršev se sprašuje, ali je mladostnikovo večurno sedenje pred telefonom, igrami ali družbenimi omrežji še običajen del odraščanja ali že znak odvisnosti od interneta. Meja ni v številu ur, temveč v posledicah. O problematični rabi govorimo takrat, ko mladostnik rabe ne zmore več uravnavati, čeprav že trpijo šola, spanje, odnosi in razpoloženje. V članku pojasnjujemo, kako to mejo prepoznati, kako se z mladostnikom pogovoriti in postaviti dogovore, ki zdržijo, ter kdaj in kje v Sloveniji poiskati strokovno pomoč.

Na kratko

• Intenzivna raba interneta je v mladostništvu pogosta in sama po sebi še ni bolezen. Zaskrbljujoče je, ko mladostnik rabe ne more prekiniti kljub jasnim težavam.
• Opozorilni znaki so slabši učni uspeh, pomanjkanje spanja, umik od prijateljev in družine, prikrivanje rabe ter izrazita razdražljivost ob omejevanju.
• Bolj ranljivi so osamljeni mladostniki, mladostniki z ADHD ali motnjo avtističnega spektra ter tisti, ki so doživeli travmo ali živijo v napetih družinskih razmerah.
• Prepovedi same redko pomagajo. Bolj učinkoviti so skupen družinski dogovor, prostori in časi brez zaslonov ter zgled staršev.
• Ko se pridružijo anksioznost, depresivnost ali popoln umik, je smiselna kliničnopsihološka ocena, ki pokaže, kaj se skriva za pretirano rabo.

Kaj je odvisnost od interneta in kje je meja z običajno rabo?

Odvisnost od interneta sodi med nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti. V strokovni literaturi se zanjo uporabljata izraza problematična raba interneta in zasvojenost z internetom, kot navajajo nacionalne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Bistveno je, da mladostnik dejavnosti ne zmore prekiniti ali omejiti, čeprav mu že povzroča težave v šoli, doma ali med vrstniki.

Pomembno je razumeti, da internet za mladostnike ni le zabava. Je prostor druženja, učenja, ustvarjanja in oblikovanja identitete. Po podatkih raziskave HBSC je vsakodnevne neprestane spletne stike z dobrimi prijatelji imela nekaj več kot polovica slovenskih mladostnikov. Veliko časa na spletu je torej za to starost pogosto in ne pomeni samodejno težave.

Strokovnjaki zato opozarjajo, da je besedo zasvojenost treba uporabljati previdno. Ameriška pediatrična akademija poudarja, da je jezik zasvojenosti pri rabi družbenih omrežij pogosto nenatančen, zato novejše raziskave raje govorijo o problematični rabi. Za starše je to dobra novica: namesto da mladostnika označimo, opazujemo, kako raba vpliva na njegovo vsakdanje funkcioniranje.

Intenzivna raba ali problematična raba?

En sam znak še ne pomeni odvisnosti. O zaskrbljujoči sliki govorimo, ko se več znakov pojavlja hkrati in traja dlje časa, običajno več mesecev.

Kako pogosta je težava med slovenskimi mladostniki?

Slovenski podatki kažejo, da gre za realen in rastoč pojav. Po rezultatih raziskave HBSC iz leta 2022 8,9 % slovenskih mladostnikov dosega kriterije problematične rabe družbenih omrežij. Pri igranju videoiger so se po podatkih iste raziskave znaki zasvojenosti kazali pri 10,2 % mladostnikov, pogosteje pri fantih (13,5 %).

Tudi država porast nekemičnih odvisnosti med mladimi prepoznava kot javnozdravstveni izziv. Akcijski načrt za duševno zdravje 2025–2028 predvideva širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter več timske obravnave v družinskem okolju.

Znaki, na katere bodite pozorni

Znaki problematične rabe se pogosto pokažejo najprej v šoli in pri spanju, šele nato v odnosih. Priporočila Zavoda RS za šolstvo o prekomerni rabi zaslonov navajajo naslednje opozorilne znake:

• utrujenost in pomanjkanje spanja, nespečnost,
• upad zanimanja za šolo in slabši učni uspeh,
• težave s koncentracijo,
• socialni umik od vrstnikov in družine,
• prikrivanje rabe, skrivanje naprav, laganje o času na spletu,
• razdražljivost ali jeza, ko mu rabo omejite,
• telesne težave, kot so glavoboli.

Učbenik Fakultete za računalništvo in informatiko k temu dodaja še neuspešne poskuse nadzorovanja časa pred napravami, zanemarjanje prijateljev in spremenjene spalne navade, pa tudi bolečine v križu zaradi dolgotrajnega sedenja.

Starši pogosto opazijo predvsem konflikte ob telefonu. Koristno se je vprašati tudi, kaj mladostnik na spletu počne in kako se počuti, ko je brez naprave. Če deluje prazno, nemirno ali tesnobno in se pomiri šele, ko spet vzame telefon v roke, to pove več kot sama številka ur.

Kako vpliva na zdravje, šolo in odnose

Prekomerna raba zaslonov lahko vpliva na šolsko delo, hobije, družinske odnose in druženje z vrstniki, pogosto pa se kaže tudi v čustvenih spremembah, utrujenosti in težavah s spanjem, navaja Zavod RS za šolstvo. V najtežjih primerih mladostniki zanemarjajo osebno higieno, se popolnoma izolirajo ter doživljajo anksioznost, depresijo ali samomorilne misli.

Pri tem je težko reči, kaj je vzrok in kaj posledica. Mladostnik, ki se počuti osamljenega ali tesnobnega, se lahko na splet umakne, ker mu tam ni treba prenašati neprijetnih občutkov. Splet nato zmanjša priložnosti za stike v živo in spanje, kar stisko še poglobi. Strokovnjaki, ki delajo z mladostniki z znaki digitalne zasvojenosti, opažajo, da ti pogosto izgubijo stik z lastnimi interesi in odnosi, zato obravnava vključuje tudi šport, ustvarjalnost in pogovore.

Kadar mladostnik zaradi spleta začne izostajati od pouka, je to lahko povezano tudi s tesnobo ob šoli. Več o tem pišemo v članku ko otrok noče v šolo.

Kateri mladostniki so bolj ranljivi?

Težave z rabo interneta se po navedbah Zavoda RS za šolstvo pogosteje pojavljajo pri:

• osamljenih ali med vrstniki manj sprejetih mladostnikih,
• mladostnikih z motnjo avtističnega spektra ali ADHD,
• mladostnikih iz neurejenih ali zelo napetih družinskih razmer,
• mladostnikih, ki so doživeli travmo ali zlorabo.

Skupna nit je pogosto ista: splet postane način uravnavanja čustev, umik pred stresom ali nadomestek za odnose, ki v resničnem življenju manjkajo. Mladostniki z ADHD so zaradi impulzivnosti in iskanja takojšnje nagrade še posebej dovzetni za igre in kratke videe. Če prepoznate tak vzorec, vam bo v pomoč naš zapis o ADHD pri otrocih in mladostnikih.

Zato pri obravnavi ne gledamo le na čas pred zaslonom. Vprašanje je, kakšno potrebo mladostnik s spletom zadovoljuje in kako bi jo lahko zadovoljil drugače.

Kako se pogovoriti in postaviti zdrave meje

Prepovedi in odvzemanje telefona brez pogovora pogosto vodijo v skrivanje in še več konfliktov. Slovaški strokovnjaki v priporočilih za zdravo rabo zaslonskih medijev svetujejo družinski medijski dogovor, pri oblikovanju katerega otrok sodeluje v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Iz tega izhajajo koraki, ki jih priporočamo tudi staršem pri nas:

1. Začnite z zanimanjem, ne z obtožbo. Vprašajte, katere igre, aplikacije ali vsebine ima rad in zakaj. Mladostnik, ki čuti, da ga razumete, bo lažje sodeloval.
2. Opišite, kaj opažate. Namesto stavka “Ves čas si na telefonu” recite na primer “Opazila sem, da zjutraj komaj vstaneš in da so ocene padle.”
3. Skupaj oblikujte dogovor. Določite, kdaj, kje in katere naprave se uporabljajo. Dogovor zapišite in ga čez nekaj tednov skupaj preverite.
4. Uvedite čase in prostore brez zaslonov. Skupni obroki, spalnica ponoči in čas pred spanjem so dobri začetki. Polnjenje telefonov zunaj spalnice pomembno izboljša spanje.
5. Ponudite alternative. Šport, druženje, hobiji in čas z družino niso nagrada, temveč del vsakdana, ki ga splet ne sme izriniti.
6. Bodite zgled. Mladostniki bolj kot besede posnemajo vedenje. Če starši med večerjo pregledujejo sporočila, bo dogovor težko zdržal.
7. Avtonomijo uvajajte postopno. Več samostojnosti naj sledi izkazani odgovornosti, ne obratno.

Več praktičnih napotkov po starostnih obdobjih najdete v našem članku o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

Če se ob vsakem poskusu omejevanja pojavijo hudi izbruhi, grožnje ali agresivno vedenje, ne vztrajajte sami v vse ostrejših ukrepih. To je znak, da družina potrebuje strokovno podporo.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Strokovno pomoč je smiselno poiskati, ko:

• se težave kljub dogovorom in vašemu trudu nadaljujejo več tednov ali mesecev,
• mladostnik opušča šolo, prijatelje in dejavnosti, ki so ga prej veselile,
• se pojavijo izrazita potrtost, tesnoba, nespečnost ali umik vase,
• so konflikti doma tako hudi, da se družina ne more več pogovarjati,
• sumite, da se za pretirano rabo skrivajo ADHD, motnja avtističnega spektra, učne težave ali travmatična izkušnja.

Če mladostnik govori o samopoškodovanju ali samomoru, ne čakajte na redni termin. Pokličite osebnega zdravnika ali pediatra, poiščite dežurno zdravniško službo ali v nujnem primeru pokličite 112.

Tudi Zavod RS za šolstvo spodbuja učitelje, naj ob škodljivem spletnem vedenju učenca obvestijo starše in poiščejo pomoč. Opažanja šole so zato dragocen vir informacij, ki ga je dobro vključiti v pogovor s strokovnjakom.

Kako poteka ocena in obravnava pri nas

V Klinični psihologiji Dobnik vse storitve izvaja specialistka klinične psihologije z večletnimi izkušnjami. Pri problematični rabi interneta običajno sledimo tem korakom:

1. Kliničnopsihološki pregled (130 €). Z diagnostičnim ocenjevanjem preverimo, ali se za pretirano rabo skrivajo anksioznost, depresivnost, ADHD, motnja avtističnega spektra ali druge težave. Več o poteku preberete na strani psihološki diagnostični pregled otrok in mladostnikov.
2. Povratna informacija. Staršem razložimo ugotovitve in predlagamo načrt. Krajša povratna informacija stane 60 €, daljša 100 €.
3. Obravnava. Glede na ugotovitve morda predlagamo individualno psihoterapijo za mladostnike (100 €), družinsko psihoterapijo (200 €), pri kateri sta prisotni dve terapevtki, ali svetovanje za starše (90 €). Obravnava je mogoča tudi na daljavo prek Zooma (80 €).

Pri mladostnikih se odziv na psihoterapijo pogosto izboljša, ko sodelujejo tudi starši. Kaj kažejo raziskave, smo povzeli v članku psihoterapija za mladostnike.

Če razmišljate o prvem koraku, si oglejte kliničnopsihološke preglede otrok in mladostnikov ali celoten cenik naših storitev. Če želite najprej le nasvet, kako ravnati doma, je primerna izbira svetovanje za starše.

Kam še po pomoč v Sloveniji

Poleg zasebne kliničnopsihološke obravnave so družinam v Sloveniji na voljo tudi javne in brezplačne oblike podpore:

• Tom telefon (116 111): svetovalna linija in spletna klepetalnica za otroke, mladostnike in starše, tudi pri težavah z rabo interneta. Je del Centra za varnejši internet, kamor sodita še točka ozaveščanja Safe.si in prijavna točka Spletno oko za nezakonite vsebine.
• Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov: javna obravnava na napotnico osebnega zdravnika ali pediatra.
• Bolnišnični programi digitalnega odklopa: za mladostnike z izrazitimi znaki digitalne zasvojenosti v Sloveniji deluje tritedenski program z namestitvijo, ki vključuje individualno in skupinsko terapijo ter podporo staršem.
• Šolska svetovalna služba: šolski psiholog ali pedagog lahko pomaga pri dogovorih s šolo in usklajevanju obveznosti.

Katera pot je prava, je odvisno od teže težav. Pri blažjih težavah pogosto zadoščajo svetovanje in jasni družinski dogovori, pri izrazitejših pa ocena in redna obravnava.

Naš pogled

V naši praksi redko srečamo mladostnika, pri katerem bi bil internet edina težava. Najpogosteje je pretirana raba način, kako se mladostnik spoprijema s tesnobo, osamljenostjo, učnimi neuspehi, napetostmi doma ali nevšečnostmi, ki jih prinaša razvojna motnja. Zato ne začnemo z merjenjem ur pred zaslonom, temveč z vprašanjem, kaj mladostniku splet daje in česa mu v vsakdanjem življenju manjka.

Staršem želimo sporočiti, da niso zgrešili, če se je raba zaslonov razrasla. Odnos z mladostnikom, ki ga gradite skozi leta, je vaš čustveni kapital, in prav na tem kapitalu gradimo spremembo. Delamo po znanstveno utemeljenih pristopih, individualno prilagojeno in z jasnim poudarkom na varnosti mladostnika. Pri družinski terapiji sta prisotni dve terapevtki, kar nam omogoča, da slišimo tako mladostnika kot starše in da nobena stran ne ostane sama.

— Klinična psihologija Dobnik

Pogosta vprašanja

Koliko ur na internetu je za mladostnika preveč?

Enotne meje ni, saj je odločilno, kako raba vpliva na spanje, šolo, odnose in razpoloženje. Mladostnik, ki veliko časa preživi na spletu, a redno spi, opravlja obveznosti in se druži tudi v živo, praviloma nima klinične težave. Bolj kot ure opazujte posledice in to, ali zna rabo prekiniti.

Ali naj mladostniku preprosto vzamem telefon?

Nenaden odvzem brez pogovora pogosto poveča konflikte in spodbudi skrivanje. Bolje je skupaj oblikovati dogovor z jasnimi pravili in posledicami ter uvesti čase brez zaslonov. Če se ob omejitvah pojavljajo hudi izbruhi ali agresija, poiščite strokovno pomoč.

Ali je odvisnost od interneta uradna diagnoza?

Strokovnjaki večinoma govorijo o problematični rabi interneta, ker internet nima le negativnih učinkov. Pri kliničnopsihološki oceni nas zato zanima, kako izrazito raba ovira vsakdanje funkcioniranje in ali so v ozadju druge težave, kot so anksioznost, depresivnost ali ADHD.

Kaj, če mladostnik noče k psihologu?

To je pogosto in ni razlog za odlašanje. Starši lahko najprej pridete sami na svetovanje, kjer skupaj premislimo, kako mladostnika povabiti k sodelovanju. Mnogi mladostniki se odločijo za obisk, ko začutijo, da jih nihče ne bo obsojal.

Viri

• Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, Zdravniška zbornica Slovenije
• Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), NIJZ
• Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi, NIJZ
• Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, NIJZ
• The Use of “Addiction” Language Around Social Media Usage, AAP
• Akcijski načrt za duševno zdravje 2025–2028, Ministrstvo za zdravje
• Podpora pri prekomerni rabi zaslonov, Zavod RS za šolstvo
• Odvisnost in nove tehnologije, FRI UL
• Izberi sebe, ne zaslona, GOV.SI
• Priporočila za zdravo rabo zaslonskih medijev, Slovaško psihiatrično združenje
• Informacijska in kibernetska varnost, GOV.SI

Priporočeno

• Psihoterapija za mladostnike: koristi, dokazi in smernice
• Uporaba zaslonov pri otrocih in mladostnikih
• Individualna psihoterapija otrok in mladostnikov
• Kako pomagati otroku z anksioznostjo doma